Dvanajsta svečka je namesto za slavje zagorela v spomin. Vita je odšla preko mavrice v svet brez bolezni in brez bolečin. Njeno ime je izpričevalo njen način življenja: prijazno, prijetno, mirno. Njena Nina je vedno poskrbela za vse en korak prej, preden se je izkazalo, da Vita kaj potrebuje. In Vita je celi svoji razširjeni družini, tudi babici in dedku, skrb in ljubezen pomnoženo vračala. Pogrešali bomo njen ljubezniv in zanesljiv »bernieshine« značaj, njeno mirno prisotnost, pogrešali bomo Ninino Vito.