Vodnik za nakup bernskega planšarskega psa

Gradivo vam bo pomagalo odgovoriti na vprašanja:

• je to prava pasma psa zame?
• imam pogoje, ki jih zahteva nakup psa te pasme ?
• je mladič brez rodovnika mešanec ali … ?
• zakaj se moram izogibati trgovcev z mladiči ?
• kako izbrati pravega vzreditelja ?
• kako izbrati pravega mladička ?

Na začetku: velika želja!

Velikokrat se prične z željo po prijatelju, družabniku v igri, sopotniku pri vsakodnevnih potepanjih. Nato sledi časopis in mali oglasi, v najboljšem primeru strokovne revije, kjer so objavljena predvidena legla. Bodoči lastnik lahko zavrti le eno ali dve telefonski številki in še nekaj priprav na prihod novega družinskega člana je potrebno, pa velika želja lahko postane resničnost.

Veliko mladih, pa tudi malo manj mladih bodočih lastnikov psov pa pozablja, da odločitev o nakupu psa običajno temeljito spremeni življenje cele družine, nepredvidljive posledice te odločitve trajajo deset, dvanajst let ali celo dlje. Temeljit pomenek v družinskem krogu še pred dokončno odločitvijo bo preprečil prenekatero razočaranje in obvaroval malo pasje bitje pred zloveščo usodo.

Vnaprej je treba določiti naloge družinskih članov v zvezi s pasjimi potrebami, pa tudi njegove pravice. Če je na primer vnaprej jasno, da bo kuža lahko spal na kavču v dnevni sobi, potem ne bo ob njegovem prihodu nobenih dvomov več. Če pa bo malčku dovoljeno spati na tem istem kavču le do takrat, ko bo iz malčka zrasla velika kosmata (včasih blatna) “zverina”, potem tvegamo neenakopravno merjenje moči z včasih neslutenimi posledicami.

Pri načrtovanju novega družinskega člana je treba najprej zagotoviti:

• njegovo varnost: ograjen vrt, kjer bo vedno pod nadzorom, sicer pa v hiši, kjer bivajo njegovi ljudje
• pravico do miru: lasten prostor v hiši, kjer ga ne bodo motili ljudje, zlasti ne otroci, niti druge živali. Predvsem otroci lahko z njim lastno agresijo temeljito načnejo psihično ravnovesje mladiča in pokvarijo njegov sicer ljubezniv in strpen značaj. Neobvladljivi otroci in tisti, ki so mlajši od osmih let, niso primerna samostojna družba za pasjega mladiča.
• (večinski) delež prostega časa bodočega lastnika
• pravico do družbe njegovega človeka: zagotoviti mu je potrebno dostop do njegovega človeškega krdela!
• sredstva za hrano, potrebščine, šolanje in osnovno veterinarsko oskrbo, ki bodo v prvem letu presegle dvakratno nabavno ceno mladiča

Pes je človekov najboljši prijatelj: bom tudi jaz njemu najboljši prijatelj?

Psi so družabna bitja in ljubijo družbo ljudi – to še posebej velja za bernske planšarske pse, ki so bili vzrejeni z namenom pomagati človeku pri vsakdanjih opravilih.

Pes potrebuje družbo in ni prav, da mu jo bi kratili. Eden najmočnejših pasjih nagonov je nagon tropa. Pasji prednik je živel v skupini, danes pa je njegov trop družina in lastnik je vodja tropa. Pravilno vzgojenega psa zanima vse, kar počne družina in rad je v središču dogajanja. Je lastnikov največji občudovalec, pri spoštljivem odnosu do psa bo tudi on spoštoval svojega lastnika in mu nudil neoporečno vdanost.

Pri vsem navedenem se potencialni lastnik, ki kupuje psa pri dobrem vzreditelju, ne sme začuditi, če ob izjavi, da pes ne bo smel v stanovanje novega lastnika, kupec mladiča ne bo dobil.

Zakaj ste se odločili za nakup bernskega planšarskega psa?

• Če potrebujete spremljevalca na sprehodih in družabnika za celo družino,
• če čuvanje ni osnovna naloga psa,
• če svoje proste ure radi preživite dejavno,
• če vas ne motijo sledovi tac in dlake v vaših bivalnih prostorih,
• če ste vsi družinski člani pripravljeni deliti skrb, odgovornost in žrtvovati tudi svoj prosti čas,

potem je morda za vas pravi bernski planšarski pes – eden najlepših psov na svetu.

Veste dovolj o pasemskih značilnostih vašega bodočega družinskega člana?

Danes lahko človek izbira kar med več kot 400 pasmami psov in res je težko izbrati pravo. Opis pasme na teh straneh naj vam bo v pomoč pri preverjanju vaše odločitve.

Zakaj vzreditelj?

Najti vzreditelja določene pasme je lahko, težko pa je najti pravega vzreditelja. Na tisoč vprašanj kupca se bo našlo dva tisoč različnih odgovorov, zato velja izbrati vzreditelja, ki ima vsaj približno enako vizijo o vzgoji in negi psa, kot je tista, ki jo ima kupec.

Če ne obiščete vzreditelja, obstaja možnost, da boste kupili psa iz t.i. “tovarne mladičev”. Na žalost število takih psarn raste tudi pri nas: lastniki več vzrejnih psic praviloma ne izpolnjujejo pogojev, da vzredijo zdravega, socializiranega, psihično stabilnega mladiča. Prav tako se odsvetuje nakup mladičev v “sobni” vzreji, kjer mladiči prvič vidijo nebo in travo, ko gredo k novemu lastniku. Berni je pes kmečkih dvorišč in tudi to je potrebno upoštevati, ko se odločamo za izbiro vzreditelja!

Vsak pravi vzreditelj si za svoje varovance želi topel dom, zato mora včasih v njihovo dobro tudi znati reči NE!. Preden pa se odloči reči DA in položiti usodo svojih skrbno negovanih mladičev v tuje roke, je upravičen (beri: dolžan!) preveriti, kaj jim bodo morebitni novi lastniki ponudili. Tam, kjer vzreditelj ne kaže posebnega zanimanja za preverjanje novih lastnikov, je mogoče sklepati, da tudi mladiči niso bili deležni potrebne nege in vzgoje.

Pri dobrem vzreditelju se po prvem ogledu in izbiri mladička obiski novih lastnikov vrstijo tako pogosto, kot je le mogoče. Med vzrediteljem in novim lastnikom mora vladati ozračje zaupanja, ki olajšuje nadaljne stike. V “čakalni dobi” se kupec in vzreditelj bolje spoznata, bodoči lastnik pridobiva dragocene nasvete in izkorišča izkušnje vzreditelja, mladički se v leglu nadzorovano navajajo stikov s tujimi ljudmi, otroci in odraslimi ter drugimi živalmi.

Kupec lahko svojega bodočega kužka vidi – ne le okopanega in odišavljenega tik pred oddajo – tudi pri hranjenju in v igri, lahko spoznava njegov značaj. Mimogrede lahko preveri nego v leglu: kužki morajo biti čisti in suhi, s svetlečo dlako in jasnimi očmi, brez izcedka.

Če jih bodoči lastnik zaloti z blatnim smrčkom in umazanimi krempeljci, to lahko pomeni, da že pridobivajo prve tako zaželene učne urice v naravi med odkrivanjem skrivnostnih vonjav v zemlji in na dvorišču, predvsem pa to pomeni, da mladiči že opravljajo potrebo izven hiše. Do sobne čistoče v novem domu je nato le še neznaten korak.
Prodaja kužkov po telefonu je niz zgodb z le redko srečnim koncem: kupci namreč pozabljajo, da je za mladička, starega od šest do osem tednov vsaka sprememba okolja stres, množičen neustrezen transport pa je za značaj (vedenjsko sliko) psa lahko usoden za vse življenje.

Ko je mladič že pri naročniku – novem lastniku, se ta le redko odloči za reklamacijo, čeprav bi bila upravičena, ker mu je kužek že zlezel v srce in se od njega ni več pripravljen ločiti. Takrat tudi stroški za veterinarsko oskrbo niso več tako zelo pomembni – glavno je, da bo s kužkom vse v redu. In to preprodajalci s pridom izkoriščajo!

Odnos vzreditelja do svojih psov in predvsem do psičke, matere mladičkov, ki so naprodaj, je pomemben kazalec kvalitete vzreje. Kuža mora rad prihajati k lastniku, ne sme se ga bati, enako velja za mladičke, ki morajo biti vajeni dotika človekovih rok. Posebna previdnost je potrebna tudi, če vam je lastnik pripravljen takoj brez vprašanj mladička prodati.

Ponavadi so bodoči lastniki deležni temeljitega preverjanja bivalnih in družinskih razmer. Vzreditelji imajo tudi različen pristop k promociji lastne vzreje; trdim, da grdih bernčkov ni: so le lepi in malo manj lepi. Vzreditelj, ki prepričljivo graja tuje leglo in hvali le svojega, že v osnovi krši svojo pripadnost pasmi in etičnost svojega poslanstva.

Prav je, da kupec pozna standard pasme (pasemske značilnosti) in razliko med nakupom mladička “pet-quality” (kvalitete mladička za hišnega ljubljenčka) ter “show-quality” (mladička, od katerega po njegovih prepoznavnih značilnostih in poreklu lahko pričakujemo, da bo primeren za razstave in nadaljno vzrejo). Zadnjega lahko po 7. tednu starosti prepozna le strokovnjak z bogatimi izkušnjami.
Na ceno torej lahko vpliva kvaliteta mladička, pa tudi njegovo poreklo.

Zakaj ne pri posredniku?

• kupec ne more videti matere niti očeta svojega mladička
• ne more se pogovoriti z vzrediteljem
• nima zagotovila, da mladič ni doživel travmatičnih dogodkov pri transportu, ki ga lahko zaznamujejo za celo življenje
• ne dobi odgovora na vprašanja o izvidih glede dednih bolezni in značaju staršev, o značilnostih pasme
• ne more preveriti kvalitete odraslih psov, ki izvirajo iz iste vzreje
• ne dobi odškodnine, če se dedna napaka pokaže kasneje
• med življenjem s svojim psom ne dobiva nasvetov o vzgoji, negi, šolanju, prehrani, niti pomoči pri vedenjskih težavah
• nima zagotovila, da se nekdo počuti odgovornega za načrtovano rojstvo pasjih mladičev
• nima možnosti pričakovati pomoči, če bi družina zašla v stisko

Vse našteto lahko pričakujete od dobrega vzreditelja!

Kateri dokumenti morajo biti na vpogled pri vzreditelju?

Kupec mladiča je upravičen do vpogleda v naslednje dokumente:

• rodovnik matere in očeta: to sta dokumenta o poreklu, ki zagotavljata, da ima mladič poznane pasemske prednike do najmanj tretjega kolena. Na rodovniku je vpisano lastništvo, uspehi z razstav in izvid rentgenskega slikanja kolkov in komolcev, pa tudi številka čipa, s katero lahko kupec preveri identiteto psice matere
• vzrejno dovoljenje staršev: vzrejne ocene so od najvišjega vzrejnega razreda A naprej
• izvid rentgenskega slikanja kolkov: kolčna displazija je dedno pogojena bolezen kolčnih sklepov, zato korektni vzreditelji tiste pse, ki imajo to okvaro, iz vzreje izločajo. Ocena A/A pomeni, da pes nima znakov kolčne displazije in je primeren za vzrejo. Še dopustna ocena je stopnja B.
• izvid rentgenskega slikanja komolcev: vse stopnje displazije komolčnih sklepov, ki so višje od 0 (nič) ali BL (mejna stopnja), za vzrejo po mnenju veterinarske stroke niso primerne
• ocena zunanjosti je opis zunanjih pasemskih značilnosti, odlik in hib psa: vsako odstopanje od pasemskega standarda oceno ustrezno zniža. Ocena zunanjosti je pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja.
• uspehi na razstavah niso vedno odraz dejanske vzrejene vrednosti psa oz. psice, saj poznamo odlične razstavne pse, ki so iz različnih vzrokov za vzrejo neprimerni
• rodovnik mladiča: številka na rodovniku se mora ujemati s številko čipa. Ob nakupu oz. prvem obisku pri veterinarju je to nujno preveriti. Mladiči so običajno čipirani med 7. in 9. tednom starosti, rodovnike pošlje vzreditelju Kinološka zveza Slovenije do oddaje mladičev, če so bili potrebni podatki sporočeni pravočasno.
• posebna pozornost je potrebna pri rodovnikih iz tujine uvoženih psov. Rodovnik mora biti izvozni (export pedigree), žigi čitljivi in predvsem kupcu razumljivi.
• potni list: mladič mora biti do oddaje vsaj enkrat cepljen proti kužnim boleznim, drugo cepljenje je običajno najpozneje pri 12-ih tednih starosti prva “zdravstvena” naloga novega lastnika. Vzreditelj je kupcu dolžan pojasniti režim odpravljanja notranjih zajedalcev (gliste,…), do oddaje je mladič dobil najmanj tri odmerke sredstva proti njim. Enako knjižico ima vzreditelj tudi za psico, ki je s serijo vsakoletnih cepljenj proti kužnim boleznim zaščitila svoj zarod v prvih tednih življenja.
• in najvažnejše: Pogodba! Vesten vzreditelj prodaja svoje mladičke s pogodbo, ki zavezuje tako prodajalca kot kupca. Vzorec njadete na teh spletnih straneh v poglavju o vzreji.

Zakaj rodovnik ?

Vsi mladiči iz legla rodovniških staršev z vzrejnim dovoljenjem (ne glede na število mladičev v leglu), ki so zdravi in ustrezajo pasemskim značilnostim (pri bernčkih je to razmeroma lahko prepoznavna značilna obarvanost), dobijo rodovnik. Mladič brez rodovnika je torej

• mešanec ali
• imajo njegovi rodovniški starši dedne zdravstvene ali vedenjske hibe, ki jih lahko pričakujemo tudi pri potomstvu, zato vzrejnega dovoljenja niso dobili !

(Pre)prodajalci mladičev po ugodni ceni ponujajo mladiče brez rodovnika

Starši teh mladičev imajo določene degeneracijske anatomske hibe, kot so pomanjkljivo zobovje, napačen ugriz, displazija kolkov in/ali komolcev, anomalije oči ipd., zaradi katerih niso dobili vzrejnega dovoljenja. Lastnik “kupi” z mladičem tudi možnosti dedovanja teh hib, ki lahko psa spremljajo skozi vse življenje, mu povzročajo bolečine, skrajšajo življenje, lastnik pa nosi kopico nepotrebnih stroškov in skrbi.

Pri tem gre lahko tudi za vedenjske napake oz. neustrezen značaj (agresivnost, plahost).

Rodovnik pri nakupu mladiča pomeni identiteto psa in zagotavlja sledljivost njegovega izvora. Strošek rodovnika pri ceni pasjega mladička je le 24,60 € (na dan 20.1.2020) in ta cena ne more biti izgovor za nerodovniško vzrejo.

PONOVIMO:

Mladiči ne dobijo rodovnika le, če mati ali oče nista na vzrejnem pregledu izpolnila pogojev za vzrejo in tako nimata vzrejnega dovoljenja. To pa pomeni, da kupec lahko pričakuje dedno hibo tudi pri svojem mladiču. Vzrejno dovoljenje dobijo namreč praviloma vsi psi brez dednih hib, vsi, ki so ocenjeni z oceno vsaj dobro, nimajo izključitvenih hib (glej standard!) in ustrezajo pasemskim značilnostim.

Vzrejnega dovoljenja ne dobijo tudi plašni ali agresivni psi. V tujini je ocena značaja enako pomembna kot ocena zunanjosti in želeli bi, da bi temu namenila večjo pozornost tudi naša kinološka stroka. Tudi plašnost ali agresivnost sta lahko dedno pogojeni obliki nezaželenega vedenja.

Za nerodovniškega psa torej velja, da je mešanec, takega pa lahko dobite veterinarsko pregledanega v pasjem zavetišču – brezplačno!

Isto pravilo velja za mladička, ki ste ga osamljenega našli pri brezvestnem vzreditelju v zanemarjeni kletki. Naj vas ne premagajo samaritanska čustva, saj kupujete prijatelja, edinega, ki se ga da dobiti za denar, za dolgo vrsto let.

Skozi prizmo finančne uspešnosti vzreditelja pravzaprav ni razumljivo, da se nekdo ukvarja z vzrejo nerodovniških psov, ki zahtevajo enako nego, količino hrane, veterinarsko oskrbo legla in psice kot rodovniški, prodaja pa jih za polovično ceno pri že omenjenem strošku rodovnika. Rodovnik torej pomeni neke vrste jamstvo, da bo mladič imel čim manj možnosti, da bi bil nagnjen k degeneracijskim hibam.

Kaj pomeni nakup mladička iz tujine?

Kljub razmeroma kakovostni izbiri legel v Sloveniji se nekateri bodoči lastniki odločijo za nakup mladiča bernskega planšarskega psa iz tujine, kadar je ponudba skromna.

Na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pred uvozom mladička nujno preveriti pogoje, pod katerimi lahko psa uvozite iz različnih držav.

Če kupujete psa, uvoženega iz tujine, morate od prodajalca obvezno zahtevati:

izvozni rodovnik (export pedigree) mladiča, ki ga izda kinološka zveza države, kjer je bil mladiček poležen, na njem mora biti tudi oznaka -žig FCI (mednarodne kinološke organizacije).

Le tak rodovnik pri nas velja, z njim lahko kužka vpišete v slovensko rodovno knjigo, hodite na razstave, ga pripeljete na ocenjevanje zunanjosti in morda tudi uporabljate za vzrejo. Če rodovnik, ki ste ga kupili z mladičem, ne zadostuje vsem tem zahtevam, ste kupili mešančka!

Potrebujete tudi potni list z ustreznimi veterinarskimi potrdili, da je bil pes cepljen proti nalezljivim boleznim.

V primeru, da se kupec odloči za neposreden nakup v tujini, je zelo dragocen nasvet poznavalca in še posebej pomoč pri izbiri mladiča v primeru, da ima kupec to možnost. Največkrat mladička že vnaprej izbere vzreditelj in ga določi za posameznega kupca v tujini.

Nacionalni klubi imajo podatke o vzrediteljih, ki jih tudi objavljajo na svojih spletnih straneh. Običajno je sklenitev in podpis pogodbe v zahodnih državah samoumevna spremljajoča formalnost, v nasprotnem primeru je priporočljivo, da kupec zahteva pisno potrditev prodaje.

Ob nakupu oz. prevzemu mladička je koristno preveriti, če se številka čipa ujema s tisto na rodovniku oz. v potnem listu.

Razpoznavne pasemske značilnosti in hibe mladička

• Belina na glavi: bela lisa od začetka gobčka proti čelu se bo z rastjo lobanje počasi ožala, zato je zaželjena širša lisa v obliki srca na čelnem delu glave.
• Belina na gobčku naj ne bi segala preko ustnega kota, ni pa to izključujoča napaka. Načeloma so odrasli psi z več beline bolj prijaznega in dopadljivega izgleda.
• Dovoljene so posamezne majhne črne pike na gobčku, temno pigmentirane lise na belini pa ne.
• Belina na tačkah: zaželjene so bele tačke do stopala, “nogavička ali škorenj” pa ne.
• Prav tako ni zaželeno, da ima mladič izstopajoče bele lise v koraku (notranja stran nog). Pri odraslem psu se to odraža kot bele rese na “hlačnicah”.
• Bela konica repa je zaželjena, vendar ima kuža lahko odlično oceno tudi z le “petimi” belimi dlakami na repu.
• Dlaka pri mladiču je puhasta. Pri odraslem berncu je lahko valovita, ne sme pa biti nakodrana.
• Zaželjena je čimbolj simetrična razporeditev barv, posebej na glavi in na prsih. Nikakor pa belina na glavi ne sme segati do oči niti oči ne smejo biti na beli podlagi.
• Barva oči je pri mladiču temna. Če ima mladič eno oko drugačno, svetlejše (modro!), je to izključitvena hiba! in odrasel kuža ne bo primeren za vzrejo niti za razstavnega psa.
• Smrček mora biti črno pigmentiran. Pri nekaterih mladičih se lahko pigment nalaga zelo dolgo, tudi več tednov.
• Belina na prsih ne sme imeti črnih lis, zaželjena je simetrična oblika križa. Prsna belina se ne sme nadaljevati v ovratnik.
• Včasih se pojavlja belina tudi na vratu zadaj. Če gre za nekaj belih dlak, bodo te sčasoma izginile, prepovedana pa je belina kot ovratnik ali velika bela lisa na temenu.
• Neželjena je tudi širša belina, ki se vleče s čelnega dela glave do tilnika.
• Mladič mora imeti čvrsto hojo in raven hrbet, glavica naj bo čimbolj okrogla s širokim gobčkom.
• Predpisani rjavo-rdeči predeli so: tačke med belo in črno barvo, lica, ožig nad očesom. Rjava barva na licih ne sme segati do gobca!
• Pri presoji mladiča prevladuje lepa belina na glavi in značilna oblika beline na prsih, ki sta pri odraslem psu najbolj vpadljivi, medtem, ko malenkostna asimetrija ali preveč oz. premalo obarvane tačke celostne podobe odraslega psa ne motijo v veliki meri. Temnejši psi z manj beline na glavi in z veliko beline na tačkah delujejo neharmonično.
• Telesno zgradbo, jakost okostja, hojo, obliko glave in nošenja repa je mogoče presoditi šele pri 7-8-ih tednih starosti mladiča.
• V modniku morata biti oba testisa. Pri večjih pasmah se testisi spuščajo v mošnjo dlje časa, vendar se morajo spustiti najkasneje do spolne zrelosti, t.j. do enega leta starosti. Manjkajoče modo je izključitvena hiba, pes ni primeren za razstave ali vzrejo, priporoča se kastracija.
• Ugriz mora biti škarjast tako, da zgornji zobje nalegajo preko spodnjih. Pogojno je dovoljen mešan ugriz, predgrizavost je izključitvena hiba. Predgrizav pes ni primeren za vzrejo.

Pomoč pri izbiri mladiča in odhod iz legla

Na preprost način lahko tudi manj izkušen bodoči lastnik preizkusi naslednje lastnosti mladiča:

• odnos do vzreditelja
• odnos do tuje osebe
• dominantnost pri hrani
• vidni test
• slušni test (ne premočan slušni dražljaj v znanem okolju in izven njega)
• čutni test – dotik
• inteligenčni test
• test vonja
• igra med mladiči

Pri malem berniju, starem dva meseca in več, so značilne barve zelo dobro opazne in njihova pravilna razporeditev daje psičku določeno mero dopadljivosti, so pa le sestavni del celotne podobe – preostanek naredi njegov značaj.

Idealna starost za izbiro mladiča je med 6. in 8. tednom starosti, oddaja mladiča naj ne bo pred 10. tednom starosti. Priporočilo je povzeto iz klubov v tujini (v Švici npr. boste mladiča le izjemoma dobili pred 12. tednom starosti), kjer se bolje od nas zavedajo, česa se mora v leglu mladiček še naučiti.

Izkušnje kažejo, da imajo lastniki z vedenjem mladiča in mladega psa, večkrat pa tudi vse pasje življenje, velike težave, prehod iz legla in osama je namreč stresni dogodek. Večkrat se zaradi prezgodnjega odhoda in spremembe prehrane pojavijo resne zdravstvene motnje, ki so (med drugim) tudi dodatna obremenitev za denarnico kupca.

Vzreditelj, ki želi mladiča prodati pred 8. tednom starosti, očitno nima dovolj časa za leglo, niti se ni pripravljen delu svojega zaslužka odpovedati za strošek za prehrano mladičev. Tak nakup toplo odsvetujemo!

Mladičkov temperament in obnašanje naj vsekakor ustreza vedenju in življenjskemu načinu bodočega lastnika: živahen in dejaven človek si verjetno ne bo izbral lenobnega in umirjenega mladiča, neikušen novopečeni lastnik naj si ne izbere najbolj razboritega in dominantnega samčka v leglu!

O značaju posameznega mladiča mora znati največ povedati vzreditelj, ki najbolje pozna njegovo obnašanje in temperament – če ga ne pozna, so bili mladiči prepuščeni sami sebi in jih največkrat niso vključevali v človekovo družbo. Razlog za pazljivost !

Življenje z mojimi mladiči

Z nakupom svoje psičke sem se berncem zavezala za vse življenje. Leglo moje Astre je bilo obakrat za deset tednov tudi moje leglo: takrat smo jedli sendviče in prinešene pice, skrbeti sem utegnila le za  pasje otroke, še posebno prve dni, ko je bilo potrebno veliko leglo dodatno hraniti vsaki dve uri. Do prvega cepljenja so bili obiskovalci skrbno izbrani, potem pa so se odprla vrata našega doma na široko. Naši mladiči so spoznali sladkosti moje kuhinje, zvok radioaparata in sesalca za prah, vozili so se z avtom, še preden so šli od doma. Spoznavali so tuje pse na obisku: deset malih bernčkov in mladi koker španijel so bili prava “dirkalna” kombinacija. Ogradili smo del dvorišča in del travnika, kjer so nastajale prave jame – brlogi, iz katerih so kukale črnobele bučke. V deževnih dneh se je izpraznjena garaža spremenila v igralnico, polno uhljev za glodanje, piskajočih in poskakujočih igrač, sredi katerih so po uri in pol pozaspale utrujene črne kepe, ki sem jih nato eno po eno znosila nazaj v “spalnico”. Nepozabni so bili njihovi prvi koraki v gozd: prisluškovanje, vohanje, skrivanje, enako nepozabno prvo samostojno hranjenje s kašo, bolj podobno uživanju malih pujskov, pa prva srečanja z mehko krtačo iz ščetin, ko je bilo potrebno pol minutke mirne stoje že plačati s slastno nagrado.

Vsak “prvič” je bil dokumentiran s fotografijo, vsa tehtanja in hranjenja skrbno zabeležena. Igralnih uric drugega legla se je vedno udeležil tudi enoletni polbratec, ki je s svojimi več kot 50 kilogrami hodil med malčki, ki so ga oboževali, pazljivo in natančno kot baletka.

Ko se je bližal čas odhoda, sem pričela pripravljati napotke, literaturo, koristne članke. V popotni culici se je znašlo nekaj različnih vrst suhe hrane, s katerimi so bili hranjeni mladiči, igrača, “žvekala”, konzerva za prvo silo, pinceta za odstranjevanje klopov, videokaseta o vzgoji psa. Ko je bila pogodba podpisana in je šel mali črnuh iz naročja v naročje, sem vedela, da gre zares od hiše. Pa ne za dolgo. Že čez pol leta se bo vrnil domov na družinski piknik…

Mojca Sajovic

Skupina Moj berni

se zaveda odgovornosti za ozaveščanje in izobraževanje bodočih lastnikov ter skrbi za pomoč vsem, ki kupijo mladička naše pasme.

Za vprašanja o

• leglih,
• vzrediteljih,
• zdravju,
• negi,
• prehrani,
• vzgoji in šolanju

smo vam vedno na razpolago na e-naslovu: mojberni2018@gmail.com.